Vojna v zaledju

Škofiški vojaki na Soški fronti, 1916 (SGA)

Že neposredno po vojni napovedi 28. julija 1914 so vojno občutiti tudi v Škofičah. Letoviščarji so na vrat na nos zapuščali svoja prenočišča. Namesto njih so tja prišli pripadniki vojske, ki so okrevali po vojnih poškodbah. Kmalu so vpoklicali tudi prve moške iz Škofič, 35 se jih ni vrnilo.

Omejitve pri živilih, dajatvene obveznosti in kompleksen sistem racioniranja so dajali pečat vsakdanjemu življenju tistih, ki so ostali doma, in ga oteževali. Restriktivno vojno gospodarstvo je slabilo prebivalstvo. Nalezljive bolezni, kot so griža, tifus ali španska gripa, so se širile tudi v Škofičah in zahtevale svoje žrtve.

Za slovensko govoreče se je z izbruhom vojne začel čas hujskanja, ovajanja, preganjanja in aretacij. Škofiškega duhovnika Jožefa Svatona so že avgusta 1914 aretirali in obsodili, prav tako tudi duhovnika in kulturnega aktivista Janeza Maierhoferja iz Podjerberka. Župnik Štefan Singer je bil žrtev številnih hišnih preiskav in vojaškopolicijskih nadzorovanj. Tudi duhovnika Johanna Schneditza, ki je bil tesno povezan s Škofičami, so takoj po izbruhu vojne zaprli.